Znanstvenik pojasnil, zakaj je ena najbolj strupenih rib na svetu priplavala v Jadran

V južnem Jadranu so v zadnjih dneh ponovno zabeležili ulov strupene srebrnoproge napihovalke (Lagocephalus sceleratus), ki velja za eno najnevarnejših rib na tem območju, njena prisotnost pa je bila potrjena tudi v splitskem akvatoriju. Gre za skrb vzbujajoč signal, ki kaže na vse izrazitejše spremembe v morskem ekosistemu in širjenje invazivnih vrst, poročanje HRT povzema Večernji list.

Strokovnjaki v luči tega opozarjajo, da stanje ni več zgolj občasno, temveč kaže znake trajne selitve teh vrst v Jadranu.

"Situacija je takšna, da se nekatere od teh vrst, ki so se prej pojavljale le v določenih obdobjih, zdaj znova pojavljajo, kar je zelo pomembno. To nam kaže, da so te ribe vzpostavile svojo populacijo v Jadranskem morju. V mislih imam predvsem srebrnoprogo napihovalko," je za HRT opozoril Jakov Dulčić, vodja laboratorija za ihtiologijo in priobalni ribolov na inštitutu za oceanografijo in ribištvo.

Nevarnost predstavlja še ena riba

Posebno nevarnost predstavlja dejstvo, da je ta riba izjemno strupena. Kot smo poročali, ima riba v svojih spolnih žlezah, jetrih in celo v koži zelo potenten strup, imenovan tetrodotoksin, ki lahko ob zaužitju povzroči hude poškodbe notranjih organov in smrt.

Tetrodotoksin je 1.200-krat bolj strupen od cianida, smrtni odmerek za odraslega človeka pa je 1 do 2 miligrama. V eni ribi je lahko dovolj strupa, da ubije 30 odraslih ljudi, protistrup pa ne obstaja. Po besedah Dulčića je tetrodotoksin večkrat močnejši od cianida.

Strokovnjaki ribičem zato svetujejo, naj se izogibajo neposrednemu stiku z napihovalko ter naj uporabijo zaščitna sredstva, da bi preprečili morebitno zastrupitev. V oči bode sicer dejstvo, da srebrnoproga napihovalka ni edina grožnja. Vse večjo zaskrbljenost povzroča tudi rdečemorska plamenka (Pterois miles), ki se hitro širi po Jadranu.

"Gre za vrsto, ki je zelo pogosta, njena številčnost pa je tako velika, da lahko predstavlja nevarnost. Zaradi bodic lahko pride do vboda, ki je včasih lahko tudi zelo resen. Čeprav za zdaj smrtni primeri niso bili zabeleženi, je zanimivo, da gre za zelo okusno ribo," je dejal Dulčić.

Hrvaški inštitut za oceanografijo in ribištvo je v preteklosti opozoril, da je rdečemorska plamenka invazivna indijsko-pacifiška vrsta, ki škoduje lokalnim ekosistemom. Hrani se z avtohtonimi vrstami rib in je znana po hitrem širjenju v naseljenih območjih Sredozemlja.

Vse bodice na njenem telesu so strupene. Pik je zelo boleč, v nekaterih primerih lahko povzroči tudi resne posledice. "Vsi trni po telesu so strupeni in pik povzroča izjemno hude bolečine, možni pa so resnejši simptomi, zato je v primeru pika priporočljiv obisk zdravnika. Z ribo je treba ravnati previdno, zlasti če jo ulovite. K sreči je tako kot pri drugih jadranskih ribah s strupenimi hrbtenicami strup občutljiv na vročino, kar pomeni, da ga lahko nevtraliziramo z vročino (najbolje tako, da vbodno mesto takoj po vbodu potopimo v vodo temperature 40–45 stopinj Celzija za 30 do 90 minut)," so zapisali na inštitutu.

Naraščajoče število teh vrst rib je, kot so poudarili strokovnjaki, jasen kazalnik motenj v morskem ekosistemu. Pomanjkanje naravnih plenilcev omogoča njihovo nekontrolirano širjenje, kar ima lahko tudi dolgoročno resne posledice.

"Žal sta obe vrsti na neki način ušli nadzoru, saj njuna številčnost nenehno narašča in ne obstaja učinkovit način regulacije. To kaže na motnje v prehranjevalni verigi," je za HRT še dejal Dulčić. Kot eno od možnih rešitev je navedel potrebo po zmanjšanju ribolovnega pritiska na vrste, kot so hobotnica, kirnja in murina, ki bi kot naravni plenilci lahko pomagali ohranjati ravnovesje v morju.